panorama 

Po velikolaških poteh

 

sobota, 30. januar 2021

 

 

Velike Lašče se prvič omenjajo leta 1145 v listini oglejskega patriarha Peregrina, ustanovitelja stiškega samostana, kot »villa Lasis«. Pristavo v Laščah je stiškemu samostanu podaril eden izmed gospodov Višnjegorskih. Izraz villa, ki je latinski, pomeni veliko kmetijo, kakršne so ustanavljali kralji in drugi posvetni in cerkveni mogočneži, da bi jim prinašale dohodke. Drugi del Lasis pomeni krčevino oziroma laze, saj je naselbina nastala na izkrčeni površini. V stiškem urbarju iz leta 1505 so Lašče poimenovane nemško »Groslasitsch«, oziroma »Grosslaschitz«.

Velike Lašče je leta 1857 prizadel hud požar. Zgorelo je 44 hiš in 80 gospodarskih poslopij. Nove hiše, ki so nastale na pogorišču, so bile vse zidane. Iz tega časa izhaja današnja dvostolpna župnijska cerkev Marijinega rojstva, zgrajena v novo romanskem slogu. 10 let pozneje so podrli tabor okoli cerkve. Z materialom tabora so nasuli trg. Leta 1913 so Velike Lašče postale trg. Dobile so tudi svoj grb, na katerem je bil upodobljen srebrni pegaz, ki ponazarja pesniški in pisateljski utrip teh krajev. Zaslovele so predvsem po Primožu Trubarju, Franu Levstiku, Josipu Stritarju in v naselju rojenem Jožetu Javoršku. Zaradi teh znamenitih mož, ki so se rodili v kraju in bližnji okolici, so dobile vzdevek slovenske Atene.

Dobimo se ob 7.45 pred župnijsko cerkvijo Marijinega rojstva v Velikih Laščah. Darovana bo sv. maša za vse gornike in srečno gorniško sezono. Nato pot nadaljujemo do Svetega Gregorja. Celotno potovanje bo trajalo približno 4 ure.

 

Rajko Peterlin
031 383 444